21. oktober 2020
»Izgubljati čas, to je moj poklic, / in je čar v tem, da izgubiš, kar ni tvoje.«
Patrizia Cavalli razmišlja o pisanju in izgubljanju časa v poeziji.
21. oktober 2020
»Nekdo mi je rekel, / da moje pesmi zagotovo / ne bodo spremenile sveta. // Odgovarjam, da ja, zagotovo / moje pesmi / ne bodo spremenile sveta.«
Patrizia Cavalli se odziva na komentar o vplivu svojih pesmi na svet.
21. oktober 2020
»ostane vedno beseda, / neka besedica, ki bi jo lahko povedali, / nemara samo zato, da bi povedali, / da ni prav nič povedati.«
Patrizia Cavalli izraža dvoumnost in zanikanje v pesmih.
21. oktober 2020
»Novice: medtem ko v hiši vsaka stvar / najde svoj predal, svojo polico, / jaz postajam sama sebi marginalna. / Moja materija je izpuhtela.«
Patrizia Cavalli izraža občutke marginalizacije in izgube identitete.
21. oktober 2020
»In prav gotovo smo bili rojeni / za to sozvočje. / A če živiš v mestu, te vselej / tu in tam nenaden smrad / po cvrtju odžene nazaj domov.«
Patrizia Cavalli reflektira o sozvočju in neprijetnih vonjavah v mestu.